Namen tega pisanja je podati izkušnje pri gradnji hiše vsem tistim, ki se bodo takega projekta šele lotili. Tudi sam sem veliko brskal po internetu in iskal informacije, predvsem pa izkušnje tistih, ki imajo ta projekt že za sabo, predno sem se lotil načrtovanja.

Priprava na gradnjo

Osredni del življenja sva z ženo preživela v mansardnem stanovanju dvo družinske hiše, ki sta jo zgradila ženina starša. Od stanovanja pa do kleti, kjer je izhod na vrt, oz. najpogosteje koristimo to pot, je natanko 30 stopnic. Z leti naju je to vse bolj motilo, sploh pa po ženini operaciji kolena, ko so ji stopnice postale škodljiva zadeva za njeno koleno. Zato sva se odločila, da zgradiva novo hišo, ki bo imela vse bivalne prostore v pritličju iz katerega lahko stopiš na vrt brez ene stopnice. Začela sva iskati lokacijo za najino novo hišo. Klub temu, da je bila ponudba pestra naaju je povsod nekaj motilo, včasih mene, včasih ženo, včasih pa kar oba. Tako so v iskanju lokacije pretekla že tri leta. Predvsem žena je bila že rahlo naveličana in mi je želela na vsak način kupiti že zgrajeno hišo v bližni sedanjega bivališča, meni pa ni bila simpatična. V tem času, pa so se pričele prodajati tudi zazidlive parcele v neposredni bližini trenutnega doma. Sicer nobena ni bila povsem po mojem okusu, kljub temu pa je ena le bila pogojno sprejemljiva za oba. Ker je žena še kar "navirala" za že zgrajeno hišo in je zaradi tega že prihajalo do družinskih prepirov, sem se odločil, da ne bom več iskal svoje idealne lokacije in sprejel kompromis ter pristal na že omenjeno parcelo, sploh, ker se je tudi žena strinjala z njo. Sem si mislil, bolje nekaj, kar mi je približno všeč, kot pa že zgrajena hiša, ki mi sploh ni všeč. Parcela se je nahajala na pobočju manjšega grička s precejšnjim naklonom. Od spodnje do zgornje točke je bilo 9 m višinske razlike, parcela pa je imela velikost 613 m2. Kasneje sva še malo dokupoval svet okoli hiše, tako, da sva prišla na približno 1000 m2.

Dokumentacija

Tako sva pričela doma risati tlorise kleti, pritličja in mansarde. Kmalu sva se odločila, da bo hiša imela le klet in pritličje, ter neizkoriščeno podstrešje brez mansarde. V pritličje sva stlačila kuhinjo, shrambo, dnevno sobo, spalnico, kopalnico s straniščem in še ločeno stranišče, kjer sem želel imeti pisuar. V kleti so kurilnica, pralnica, kjer sva predvidela jašek za perilo neposredno iz zgornje kopalnice, zatem shramba, savna in dva kabineta. S tako izdelanimi skicami sva se odpravila v projektivni biro, kjer naj bi nama izdelali dokumentacijo. Za potrebe gradnje je bilo potrebno izdelati dvoje vrst dokumentacije: PGD in PZI. Na osnovi PGD dobiš gradbeno dovoljenje, v PZI-ju pa so detajli gradnje. Dogovorili smo se za ceno cca 7000 eur za obe dokumentaciji. V času priprave dokumentacije sva že vedela, da bo hiša montažna, ne pa katerega proizvajalca. Ne vem kako je prišlo do tega, da nama je projektivni biro izdelal PGD dokumentacijo za zidan objekt. Ker sva želela čim hitreje priti do gradbenega dovoljenja, sva tako dokumentacijo nič hudega sluteč oddala na upravni enoti in na osnovi nje dobila gradbeno dovoljenje.

Izbira proizvajalca

V vmesnem času sva že zbirala ponudbe za montažni del objekta, namreč kletni del je moral biti zidan, kot pri vseh montažnih obektih. V igri sva imela Jelovico, Marles, Lumar in Kager. Kager je bil precej dražji od ostalih ponudnikov, za to sva misel na Kagerjevo hišo kmalu opustila. V igri so tako ostali Jelovica, Marles in Lumar. V planu sva imela izdelati nizko energijsko hišo - 2,5 litersko, kar pomeni, da bo porabila na kurilno sezono 2,5 litra kurilnega olja ali 25 kw el. energije na m2 ogrevalne površine. Za tako hišo pa sva se obetala dobiti še subvencijo EKO sklada. Ravno v ta namen smo pri projektu in kasneje pri gradnji uporabili izključno naravne materiale, kar je gradnjo še podražilo. Pri nizko energijski hiši je nujen del projekta vgradnja prezračevanja - rekuperacija. Komercialist Jelovice naju je prepričeval, da je rekuperacija nesmiselna in ne povrne investicije. Za dosego nizko energijska standarda pa je po najinih informacijah nujno potrebna, poleg tega naj bi jo za povrnitev sredstev zahteval tudi EKO sklad. Kaj je bilo res in kaj je bilo smiselno nisva vedela, dobila pa sva občutek, morda zmoten, da pri Jelovici ne obvladajo novih tehnologij - verjetno je danes to tudi pri njih že drugače. Tako sva Jelovico črtala iz spiska in vseh Excel-ovih tabel, ki sem si jih naredil za potrebe primerjave ponud, kljub temu da sva jih na začetku zbiranja ponudb imela v prednosti, ker tovarna stoji blizu gradbene lokacije. Naj povem še to, da so bile cene vseh treh zadnjih ponudnikov blizu skupaj. Torej v igri sta ostala Marles in Lumar. Oba ponudnika sta ponujala primerljiva objekta po zelo podbni ceni, zato sva bila z ženo v dilemi koga izbrati. Težko nama je bilo že zaradi tega, ker sva ene in druge "morila" da so nama popravljali in popravljali ponudbo in se trudili prodati objekt, midva pa sva lahko izbrala le enega. Na koncu sva se odločila za Marles, ker je v njihovem objekto bilo več slovenskih proizvodov, Lumar je namreč ponujal avstrijska okna.

PZI

S to odločitvijo sva se napotila na projektivni biro, ki nama je risal PGD dokumentacijo z namenom, da nam izdela še PZI, kje naj bi bilo narisano kako se bo projekt izvedel, skratka detalji o konštrukciji, izolaciji, strolnih in elektron inštalacijah... Ko sva jim to povedala je prišlo do ne malega začudenja, kako to, da bo zdaj Marles, oni pa so mislili, da bo Jelovica, ker znajo za Jelovico izdelati dokumentacijo in da bo z Marlesom verjetno problem in tudi bilo je tako. Ugotovila sva, da ni realne možnosti, da bi PZI za montažni del delal kdo drug kot podjetje, ki bo tudi izdelalo hišo. Le oni poznajo detajle svoje proizvodnje. Kljub temu, da sva glavnino dogovorjenega denarja že plačala projektivnemu biroju, sva izdelavo PZI dokumentacije naročila pri Marlesu. Ta je kasneje na osnovi te izdelal delavniške rizbe za v proizvodnjo. Torej nauk najine zgodbe je, dokumentacijo za montažno hišo naj izdela podjetje, ki bo izdelalo tudi hišo. Zanimivo pa je še to, da če bi dala in PGD in PZI izdelati Marlesu, bi prišla precej ceneje do dokumentacije. Z Marlesom smo uskladili pogodbo, v kateri je pisalo, da bova denar nakazala na depozitni račun iz katerega ga bodo oni črpali v treh obrokih. Prvi, ko se bo objekt pričel graditi, drugi ko bo streha pokrita in tretji ob prevzemu objekta. Marles nam je pripravil tudi vso dokumentacijo za EKO sklad, kjer pa nas je čakal šok. Ker je bil PGD izdelan za zidano hišo, izdelana pa je bila montažna, so zahtevali izdelavo novega PGD-ja. Na EKO skladu bi dobili cca 6500 EUR. Izdelava novega PGD-ja bi naju stala cca 2000 EUR, zaradi česar sva z ženo umaknila vlogo za subvencijo za hišo in vložila dve ločeni, posebej za toplotno črpalko in posebej za rekuperator, kjer sva potem dobila povrnjenih 4500 EUR.

Pričetek gradnje

Predno se je pričela gradnja montažnega dela smo izdelali kletni del. Zanj je bilo potrebno izvesti izkop v skalnato gmoto pobočja kjer se je parcela nahajala. To sta počela mesec in pol dva "pikhamerja". Z izkopom smo štartali 30.10.2010. Zatem se je pričela betonaža, zidarija... Hiša ima temeljno ploščo, pod njo pa 10 cm termične izolacije - stirodur. Človek ne more verjeti, da cela hiša stoji na stirodurju. Obod kleti, ki je zaradi pobočja skoraj v celoti v zemlji, pardon v skali je obdan z 12 cm stirodurja. V času gradnje kletnega dela je nekajkrat padal dež in na naše veliko presenečenje, je klub temu, da je teren ena sama skala in smo skoraj na vrhu griča iz izkopane stene vsakokrat tekel pravi studenec. Zaradi tega smo pri gradnji precej energije vložili v odvodnjavanje, ki je sicer ne bi če bi gradnja potekala v lepem vremenu. Obod kleti smo zasuli z vodnim peskom, ki vodo "požira" tudi če jo z ajmri zlivaš. Zelo dober nasvet: zasujte del hiše, ki je pod nivojem zemlje s peskom iz kake reke, kajti tak pesek odlično požira vodo in ta potem ne more pritiskati na stene hiše, kjer se slej ko prej zgodi, kljub vsem hidroizolacijam, da ti prodre v hišo ali vsaj povzroča vlago v kleti. Seveda morate pod nivojem hiše to vodo z drenažnimi cevmi odvajati.

30.10.2010 smo pričeli z izkopom in takoj odtrgali električni kabel, ki je peljal do nekih oddaljenih hiš. Jasno da nismo vedeli, da je v zemlji zakopan nek kabel. Toda, tudi potem ko smo za kabel, ki so ga fantje z elektra "poštukali ", že vedeli, smo ga še enkrat odtrgali. Za trganjem kablov smo bili sploh specialisti. Kasneje smo še dvakrat strgali svoj lasten kabel, ki je dovajal elektriko na gradbišče. Nasvet: če sumite, da imate na parceli kak kabel, lahko to sporočite na elektro in fizični osebi pridejo to brezplačno preveriti in ga označiti. Seveda nam tudi to ne bi pomagalo.

Kot je bilo že rečeno: dva "pikhamerja" mesec in pol. Zanimivo pri tem je bilo, da je, kjub temu, da smo skoraj na vrhu griča, iz izkopane stene curkoma tekla voda na dveh mestih, zaradi česar smo potem pri izgradnji več pozornosti posvetili odvodnjavanju drenažne vode.

V izkopano gradbeno jamo smo nasuli tampon in ga primerno utrdili.	Na tampon smo položili armirano alu-folijo, nanjo pa 10 cm sirodura za potrebe toplotne izolacije.

Na stirodur je prišla armatura in vse skupaj smo zalili z betonom.	Na kletno ploščo smo nazidali kletne prostore.

Kljub temu, da sva z električarjem dala nekaj cevi več, kot je bilo po načrtu, mi danes, eno leto po vselitvi že manjkajo. Ker mi je elektronika blizu sem že vse cevi zapolnil z dodatnimi kabli za razna krmiljenja. Nasvet: med električno omarico in kurilnico, dnevnim prostorom, kjer je prostor za npr. termostat, domofon, naprave za upravljanja toplotne črpalke, rekuperatorja, zatem razdelilnimi omaricami za talno gretje in podobno povlecite kako dodatno prazno cev. Slej ko prej pride prav.

Zunanje stene kleti smo zaribali in dodali hidro izolacijo. Zatem smo na hidroizolacijo nalepili 12 cm debel stirodur. Kurilnica je v kotu kleti, ki jo prikazuje slika. Iz nje so že pripravljene odprtine za rekuperator in toplotno črpalko. Prva odprtina je namenjena priključku zemeljskega kolektorja rekuperatorja - prezarčevalnega sistema. Torej skoznjo bo šla cev, ki bo dovajala svež zrak v hišo, oz. v rekuperator. Poleg nje je odprtina skozi katero je izveden izpuh "umazanega" zraka, ki gre iz hiše. Ta zrak nato peljemo v jašek, katerega temelji so tudi vidni na sliki, ki potem skrbi za odmrzevanje reber zunanjega dela toplotne črpalke. Tako imamo na toplotni črpalki izklopljeno avtomatsko odmrzovanje in nama v lanski zimi ni bilo niti enkrat potrebno ročno odmrzevati reber toplotne črpalke, kar prihrani kar nekaj kilovatov elektične energije. Zunanji del toplotne črpalke je namreč nameščen na vrhu tega jaška. Tretja odprtina je namenjena inštalacijam notranjega dela toplotne črpalke z zunanjim delom, ki potekajo po jašku. Tu so še razni električni kabli in dovod deževnice na črpalko, ki se nahaja v kurilnici. Toplotna črpalka pa proizvede tudi ogromne količine kondenza, ki tako prosto pada po jašku v globino dveh metrov, kjer ponikne.

Priprava trase za zemeljski kolektor, ki dovaja zunanji zrak rekuperatorju. V bistvu gre za 20 cm debelo gibljivo cev prevlečeno z neko antibakterijsko snovjo. Dolžina zemeljskega kolektorja je 50 m. Zakopan je na globini cca 1,5 m - 2 m. Trasa zemeljskega kolektorja poteka tako, da je na vsej dolžini naklon od vstopa v hišo do kraja vsesavanja, tako, da ves kondenz, ki se pojavi v cevi, teče proti kraju vsesavanja, kjer je sifonski izpust. Slaba lastnost tega pa je, da je v hiši dokaj suh zrak in po zimi uporabljamo ultrazvočni vlažilec za uravnavanje vlage.

Zemeljski kolektor vstopa v hišo skozi odprtino, ki jo prikazuje že zgornja slika. Močno me je presenetilo koliko se zunanji zrak segreje ko teče po zakopani cevi predno pride do rekuperatorja. Kot lahko vidite, na spodnji tabeli za okroglih 10 stopinj.

Smo že 29.03.2011. Kletni del je skoraj pri koncu. Vse je že pripravljeno za betonažo 10.000 literske cisterne za deževnico, ki jo uporabljamo za stranišča, pralni stroj in zunanje zalivanje vrta, trave... Cisterno smo betonirali, ker smo tako ali tako morali narediti stene za zunanje stopnice iz kleti v pritličje. Da se nama investicaja ne bo povrnila do konca življenja ni vredno omenjati, občutek pa je dober. Cisterna je termično povsem ločena od hiše z 12 cm stirodura. Na sliki se tudi vidi jašek na katerega je danes nameščena zunanja enota toplotne črpalke.

In 17.05. 2011 v jutranjih urah smo štartali s postavljanjem montažnega dela hiše.

Strojne inštalacije

Ogrevanje

Poraba električne energije za potrebe toplotne črpalke

Toplotna črpalka ima nazivni COP = 4, toda v kolikor so podatki na prikazovalniku pravilni je dejanski COP pri zunanji temperaturi +1 okoli COP = 2. Iz tega sklepam, da je glavni razlog za izredno nizko porabo energije za ogrevanje izjemna izolacija objekta, kar povzroči, da objekt dejansko ne rabi veliko toplotne energije.

Prezračevanje