V 17. stol. je v naši vasi zraslo patrimonialno gospostvo - Ajmanova graščina. Temelje Ajmonove graščine je postavil Franc Matija pl. Lampfritzhaimb, ki je bil v letih 1659 - 1684 loški glavar. Po Valvasorju so bile pri svetem duhu na mestu, kjer je zrasla Ajmanova graščina (Ehrenau), prej tri kmetije. Točnost navedbe potrjuje urbar iz leta 1679; po urbarialnih podatkih so bile pri Svetem Duhu v tem področju tri kmetije, ki so spadale pod loško gospostvo. Po smrti ustanovitelja Ajmanove graščine so imetje kupili Zanettijevi dediči, toda glede na retraktivno pravico je posest kmalu spet pridobila Marija Renata Flachenfeld, roj. pl. Lampfritzhaimb. Odslej je bila graščina desetletja v posesti rodbine Flachenfeld, ki se je z zamenjavo za svoje tri hube v Žabnici, Dve polovični hubi na Jami in polovične hube pri svojem gradu otresla vsake odvisnosti od loškega gospostva z edino omejitvijo, da Flachenfeldom tod ni pripadala pravica do lova in ribolova. Ko je proti sredini 18. stol. graščina prešla na rodbino Dinzl, so ji pripadale predvsem kajže po Sorškem polju, tako 15 v Stari Loki, 1 v Formah, 1 pri Svetem Duhu, 2 v Šutni, 1 v Starem dvoru in 1 v Hosti. Sicer pa je graščinska posest segala tudi na besniška tla in to 3 hube in 1 kajža v Spodnji Besnici, pa 1 huba v Zgornji Besnici. Zunaj loškega deželskosodnega gospostva so spadale v ta sklop še 3 hube in 2 kajži v Zbiljah, pol hube in 3 kajžev Mošah, 3 hube in 2 kajži v Čirčah, 1 huba na Visikem pri Kranju in 2 kajži v Šenčurju.