SPOZNAJMO SVOJE SORODNIKE (ŽAL NIČ VEČ)

Po zakonu o varstvu osebnih podatkov se sme rodovnike izdelovati:

1. le za osebno uporabo, družinsko življenje ali druge domače potrebe in sicer v anonimizirani obliki, kar pa javna objava na spletnem strežniku ni
2. za javno objavo le v primeru, da se pridobi soglasje vseh oseb, ki se nahajajo v rodovniku, oz. njihovih dedičev do prvega, oz. drugega dednega reda.

Glede na navedena pravila zakona o varstvu osebnih podatkov sem se odločil za prvo varianto in onemogočil javni dostop do rodovnikov. Druga varianta namreč niti ni tehnično izvedljiva. V bazi je preko 22 000 oseb in pridobiti njihovo soglasje, oz. soglasje njihovih sorodnikov za javno objavo je neizvedljivo.

Moram še povedati, da se je osebje iz urada za varovanje osebnih podatkov trudilo z nasveti razrešiti problem objavljanja rodovnikov, skupaj smo tehtali različne možnosti, vendar zakon je povsem jasen: ni dovoljeno objaviti osebnih podatkov določljive osebe, kar pa je vsaka v rodovniku.

Torej rodovnika ni mogoče več graditi brez gesla, s čimer se zagotovi anonimizirana oblika namenjena osebni rabi.

Realna možnost, da bi se rodovniki lahko objavljali je le ta, da bi zakonodajalec za namene izdelave in objave rodovnikov popravil zakon v toliko, da oseba ne sme biti objaljena, če avtorju rodovnika to prepove. Trenutno pa je po zakono osebo možno objaviti, če to dovoli.

Nimam časa niti volje se podrobneje ukvarjati z zakonom, vendar ne bi me presenetilo, da je objava nogometne ekipe v časopisu v kateri nastopajo povsem določljive osebe v nasprotju z zakonom o varovanju osebnih podatkov in s tem kaznivo dejanje.

Povsem moje osebno mišlenje pa je, da imajo od varovanja osebnih podatkov, korist le barabe. Nekje bibliji pa piše, da pošteni ljudje lahko razkrijejo svoja dela na svetlobi, le tatovi rabijo temo.